Mnenja bralcev


Zelo redko se mi zgodi, da zraven romana ne vzdihujem samo zaradi zgodbe, ampak tudi zaradi jezika. Zgodba in jezik sta bila tako slastna, da sem se načrtno omejevala pri branju, da bi užitek trajal čim dlje. Ko sem prilistala do zadnje strani, sem bila vesela zaradi "svetlega" konca in žalostna, ker sem prišla že do zadnje platnice.

Kljub resni tematiki zgodba ni zatežena, saj je ubesedena tako realno, da se bralec z lahkoto vživi v vse like in razume njihova dejanja. Všeč mi je bilo, ker v zgodbi ni trpečih junakov, ki bi se vdali v usodo in tiho trpeli, pač pa vsi razmišljajo o svojih dejanjih in sprejemajo posledice, ki jih prinašajo njihove odločitve.

Pa še jezikovna češnja na torti: Hvaležen sem bil vsemu tistemu hrupu v jedilnici, ki je vsaj malo postružil ostre robove tišini, ki se je pela čez najino mizo in naju še bolj hromila, čeprav je v resnici bil le beden obliž na gnojno rano, ki je zahtevala povsem drugačno nego.

Zdaj pa potrpežljivo čakam na naslednjo mojstrovino izpod Andrejinih prstov.

Barbara

Roman Pojasni mi ljubezen je enkratna poslastica!! Branje je utrujajoč let prek Atlantika skrajšalo na zavidljivo kratek skok čez lužo. Čestitke avtorici z željo, da knjiga doživi visoko distribucijo, ki si jo zasluži.

Vladimira

Zgodbo sem doživela zelo osebno. Všeč mi je bilo, da so vsi trije liki nastopali v prvi osebi, tako se v zgodbi vsak lažje najde na svoji strani. Roman je tako zelo preprost in realen, tako zelo tu in zdaj, je zgodba nas vseh, ki smo se kadarkoli v življenju znašli pred vprašanjem, ali naj nadaljujem tu (čeprav se mi ves čas zdi, da mi nekaj manjka) ali naj morda na naslednjem križišču zavijem levo. Svetujem, da ga preberete in najdete svojo zgodbo v njem!

Manca

Knjiga je odlična, pojedla sem jo še pred sladoledom, ki sem si ga privoščila za zraven. Tudi meni se enkrat na leto zgodi "december", zato junakinjo še toliko bolj razumem. Krasno, Andreja, čestitke!

Urška

V zvezi z romanom Pojasni mi ljubezen se lahko vprašamo, ali je ženska tista, ki vzdržuje ljubezensko napetost, in ali moški ve, koliko ljubezenskih pisem bo napisala in koliko jih bo odposlala ... Če je ženska varuhinja ljubezni, potem mora vedno izbrati pravega in tako se ponavadi tudi zgodi. Ali želi glavna aktantka knjige v ljubezenskem srečanju ob sebi vzpostaviti drugega takšnega, kot je? Eden ji govori "Ne zapusti me", drugi "Ostani z mano." Iz knjige, tako kot v realnem življenju, ne izvemo, na kakšni ravni se Ona odloči - razumski ali intuitivni, vemo pa, da vedno ve, da je ljubezen tisto, česar ne bomo nikoli videli dvakrat; in ko ureja zakon ponavljanja, če išče in najde drugega, potem mora znova začeti. Tokrat "znova začne", v trmasti pustolovščini ljubezni, s tistim, ki ji je prvi zastavil vprašanje. Knjiga je napisana v izvrstnem heterogenem umetniškem jeziku, sižejsko zanimivi strukturni formi in v semantičnem polju vedno privlačnega ljubezenskega trikotnika, ki bralca, v konkretnem primeru, pušča v napetosti vse do konca.

Zoran

Knjigo mi je priporočal moj prijatelj knjižničar, in ker imava različna mnenja, sem se branila. Prebrala sem jo na mah in kot velika, zelo zahtevna in seveda stroga bralka moram reči, da je prečudovita. Vse pohvale, Andreja, in tako naprej.

Iza

Knjigo sem si vzela na dopust in jo prebrala prvo, Kundera in Z. Milivojevič sta morala počakati, kar pove vse. Zelo, zelo mi je bila všeč. V vsaki knjigi najdem delček sebe in iz vsake knjige si poskušam zapomniti kakšno misel in po njej živeti. Iz tvoje knjige je tale: "ni pravilnih in napačnih odločitev, so samo odločitve s posledicami in od nas samih je odvisno, v kakšne barve jih bomo odeli in kako se jih bomo spominjali".


Barbara

Tematika romana mi je blizu, zato sem 'razumela' vse junake oziroma vse perspektive, tudi destruktivne, užaljene in zavrnjene :) Junakinja mi je šla na trenutke malo na živce s svojo neodločnostjo (verjetno zato, ker me je spominjala name), ampak to samo pomeni, da me je prepričala.

Beseda lepo teče, roman je zelo berljiv in hitro 'padeš noter'. Pripoved skozi tri različne perspektive se mi zdi fantastična in vse se lepo povezuje, zelo koherentno, to mi je bilo najbolj všeč, da ni nič manjkalo, kljub temu da zgodbo pripovedujejo tri osebe.

Kar mi je bilo tudi všeč, je to, da ne gre le za ljubezenski roman, ki ga na hitro prebereš, da vidiš, kaj se zgodi (čeprav se lahko bere tudi tako), ampak vsebuje tudi lepo zapisane preproste življenjske resnice, ki jih poznamo, a se jih premalo zavedamo.

Saša

Roman je eden izmed tistih, ki se jih ne da odložiti, saj te po koncu vsakega poglavja razplet le še bolj zanima. Ni olepšav in ni pretiravanj in ravno zaradi tega močno odstopa od povprečnega ljubezenskega romana. Poleg tega se vsak izmed nas lahko najde (vsaj malo) v vsakem liku, zaradi česar branje ne more biti črno-belo, ampak izjemno individualistično in raznoliko.

Gaja

Ni komentarjev:

Objavite komentar